Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je v soboto, 26. avgusta v Marijini božjepotni cerkvi v Puščavi vodil slovesno bogoslužje ob 34. romarskem shodu bolnikov, invalidov in ostarelih. Zbrali so se v velikem številu iz vseh koncev Pohorja, Koroške in celo Pomurja. Več kot 1000 romarjev, ki so prišli tudi z avtobusi, je ob tej priložnosti lahko prejelo zakrament svetega bolniškega maziljenja. Nadškof Kramberger je romarje uvodoma povabil, da bi »s to sveto daritvijo svoj križ in svoje trpljenje pridružili Kristusovemu trpljenju in njegovemu križu in tako ovrednotili svoje trpljenje, hkrati pa tudi prejeli tolažbo in moč, da bi vsak svoj življenjski križ pogumno nosil za Kristusom«.

Romarje je uvodoma nagovoril tudi dolgoletni puščavski župnik, sedaj v duhovniškem domu v Mariboru, g. Jože Tovšak, tudi sam invalid. Nadškof mu je osebno podelil bolniško maziljenje in dejal, da čeprav mu telesne moči pojemajo, so njegove misli močne in znamenje bogatega življenja. »Danes je med nami kot bolnik med bolniki, invalid med invalidi«, ki s svojim zgledom pričuje za besede, ki jih je ob tej priliki zapisal: V šoli ljubezni trpljenja, svita že slava vstajenja. Kristus na križu zmaguje, sebe v ljubezni daruje, je dejal nadškof.

V duhovnem nagovoru je nadškof poudaril, da če bi sprejeli svoje trpljenje predani v božjo voljo, bi bili bolj mirni. »Če bi svoje trpljenje pridružili Kristusovemu, bi naša življenjska pot bila lažja, saj bi bila pot s Kristusom. Jezus je pot, a v trpljenju, smo mi njegovi sopotniki. Jezus je življenje, a v bolezni in trpljenju najbolj soživimo z njim«, je dejal in se ozrl na današnji čas, ko je veliko zdravih ljudi, ki pa so v duhovnem pogledu sključeni, upognjeni. »Svoj pogled imajo usmerjen samo v zemljo in zemeljske dobrine; druge muči naveličanost ali pa ne vidijo smisla svojega življenja, ker se ne zravnajo kvišku, da bi videli božje in duhovne vrednote. Kolikokrat bi mogel Jezus danes ponoviti čudež ozdravljenja iz evangelija in zravnati današnjega človeka, da bi videl sočloveka in zravnal svoj pogled kvišku, k Bogu!«. Kristus ni prišel, da bi odpravil naše trpljenje, temveč da bi naše trpljenje nase vzel in mu s tem dal novo vsebino, tako da nihče ne trpi zaman. S svojim trpljenjem dopolnjujemo, kar manjka Kristusovemu. Nadškof je svoj nagovor zaključil, da bolni in invalidi nagovorijo vse: »Vi ste božja beseda za nas zdrave, vi ste šola za naše življenje. Od vas se učimo sprejeti križ, spoštovati vsakega, ki je v preizkušnjah. Od vas se učimo sprejemati vse, kar Bog dopušča«, je dejal. 

Nadškof se je zahvalil tudi lovrenškemu župniku g. Jožetu Hrastniku, soupravitelju župnije sv. Marije v Puščavi za zgledno pripravo romanja. Bogoslužje so popestrili člani domačega pevskega zbora in navzoči duhovniki s petim litanijem Matere božje. Udeleženci so se po sv. maši še dolgo zadržali v prijetnem druženju ob Marijini cerkvi.

Igor Vojinovič
Urad za odnose z javnostmi