MARIBOR, 21. septembra 2007 – Ob 10. obletnici ustanovitve Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru je nocoj v Turnerjevi dvorani hotela Habakuk potekala slavnostna akademija s programom, prirejenim dnevu žalovanja. Tako je že v začetku šestim žrtvam torkovega neurja, okoli 470 navzočih gostov in nastopajočih izkazalo spomin z minuto molka. Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, navzoče sta nagovorila tudi direktor Zavoda A. M. Slomška dr. Ivan Štuhec in mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Navzoč je bil tudi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar s soprogo, toda neuradno, kot oče dijaka na Škofijski gimnaziji. Kulturni program so na visoki umetniški ravni izvedli nekdanji in sedanji dijaki in dijakinje Škofijske gimnazije. 

Minister Zver je izpostavil zgled Škofijske gimnazije, ki se vidi v številnih uspehih v domačem in mednarodnem okolju. Izrazil je kritiko dosedanje zaprtosti slovenskega šolskega sistema, ki v primerjavi z državami OECD močno zaostaja ravno v razvitosti zasebnega šolstva in svobodne izbire izobraževanja. Zlorabljanje šolstva za interese nazadnjaškega kulturnega boja je v današnjem času nesprejemljivo, je dejal minister in se odgovornim Škofijske gimnazije zahvalil za velike napore in križev pot, ki so ga prehodili v teh 10 letih. Učiteljem in dijakom je zaželel, da bi se lahko čim prej preselili v svoje nove prostore, ki nastajajo v sklopu šolskega objekta na Vrbanski 30. 

Direktor Zavoda A. M. Slomška msgr. dr. Ivan Štuhec je namesto govora prebral svoje »Pismo Slomšku« (klikni za besedilo). V pismu se je sprehodil skozi Slomškovo življenje v senci ideologij, ki so zaznamovale njegov in naš čas. Omenil je, da so se leta 1846, ko so Slomška posvetili v škofa, na obzorju že zgrinjali prvi oblaki mračne revolucije in je bil čez dve leti izdan manifest komunistične partije, ki je Slovencem vladal pol stoletja. Slomšek je ustanovil Mohorjevo družbo, preselil sedež škofije v Maribor, ustanovil dijaško in bogoslovno semenišče, toda ni doživel nastanka vzgojno-izobraževalnih ustanov s krščanskimi vrednotami, kot mu je zaželel papež Pij IX. Tudi on je doživel mračen čas nesvobode, v katerem je nenehno prižigal luč vere. Njegova prizadevanja so v času ob osamosvojitvi Slovenije doživela svetli epilog. V škofiji, ki jo je ustanovil, je najprej nastal Zavod, potem še Škofijska gimnazija, ki danes slavi svoje prvo desetletje in se bo kmalu vselila v lastne prostore. Štuhec je Slomšku naštel vse težave, ki jih gimnazija še danes doživlja z vseh strani na svoji poti v svobodno delovanje in lastne prostre. »Čas bi bil, da se zgodbe iz tvojega časa zaključijo in se nehajo ponatisi tistega Marksovega manifesta,« je dejal in zaključil s prošnjo: »Našemu skupnemu Šefu pa reči hvala, da je bil in ostaja z nami.« 

Nadškof Kramberger je v nagovoru (klikni za besedilo) spomnil, da mariborska škofija prej ni nikoli imela lastne cerkvene gimnazije, kakor npr. ljubljanska, celovška, goriška in druge škofije. Imela pa je dijaško semenišče, dijaški dom, gojenci pa so obiskovali klasično ali realno državno gimnazijo. »Pred 10 leti pa se je ponudila možnost ustanovitve lastne gimnazije, ki jo nismo zamudili, čeprav pogoji niso bili rožnati,« je dejal. V zgodovini vzgojno-izobraževalnega poslanstva nadškofije je izpostavil tri datume: 1. sept. 1995 – ustanovitev Vzgojno-izobraževalnega zavoda A. M. Slomška z namenom, da se pod njegovim okriljem ustanovita Škofijska gimnazija in dijaški dom. Drugi datum je 5. marec 1997, ko je Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo dovoljenje, da Škofijska gimnazija začne delovati v začasnih prostorih v Srednji kovinarski in strojni šoli v Mariboru. Tretji datum, ki ga ne bo mogoče prezreti, je 1. september 1997, ko je sprejela prve dijake. Ob koncu je med drugim dodal, da se vsi veselimo četrtega nepozabnega datuma, ko bo gimnazija končno zaživela v novih, lastnih prostorih. 

Nekdanja svetovalka Škofijske gimnazije, državna sekretarka na šolskem ministrstvu dr. Alenka Šverc, je na opoldanski interni akademiji za dijake povedala, da je zgodovina gimnazije podobna Mojzesovi zgodbi, ko je dolga leta vodil izbrano ljudstvo skozi puščavo v obljubljeno deželo. Kot je Mojzesu po neštetih težavah uspelo pripeljati ljudstvo iz suženjstva v svobodo, tako bo tudi Škofijska gimnazija nekoč dočakala svoj dan svobode, potrebno je upati naprej in nikoli ne odnehati, kljub tolikim težavam, ki jih je srečala na svoji poti. 

Trem osebam, zaslužnim za delovanje in razvoj gimnazije, je nadškof Kramberger podelil Medaljo mariborske nadškofije z reliefom škofa Slomška. Prejeli so jo ravnateljica Irena Rebolj Kraner za uspešno, požrtvovno in zvesto pedagoško in vodstveno delo; Majda Strašek Januš, ki je pobudnica vseh šolskih prireditev, urednica šolskih glasil in almanahov, priljubljena razredničarka in požrtvovna delavka za šolo ob skrbi za bolnega soproga; ter dr. Alenka Šverc, nekdanja svetovalka na gimnaziji, ki je prispevala k sprejemu in razvoju predmeta Vera in kultura in številnih drugih programov. 

Ravnateljica Irena Rebolj Kraner in nadškof Kramberger sta ob koncu akademije izrekla posebno javno zahvalo direktorju Zavoda A. M. Slomška, dr. Ivanu Štuhecu, za njegovo vztrajno delo pri nastanku in razvoju Škofijske gimnazije in mu v ta namen izročila darili, publikacijo o Plečniku in pravkar izšlo delo Biblia Slavica.

Kulturno-umetniški program je bil zamišljen kot scenski spektakel, nastal pod vodstvom televizijskega režiserja Aleša Novaka in koordinatorja kulturnih prireditev na škofijski gimnaziji Aleša Marčiča. Nekdanji in sedanji dijaki in dijakinje so ga izvedli na visoki umetniški ravni. Posebej so izstopala nekatera znana imena slovenske glasbene scene, kot je pevka Jasmina Cafnik in pevec Peter Januš, oba bivša dijaka. Prepevala so tudi dekleta skupine Trinitas, ki se je uveljavila na festivalih duhovno-ritmične glasbe Ritem duha in Marijafest. Scenske odlomke iz Antigone so odigrali bivši dijaki Barbara Jug, Oskar Kranjc in Nikolaj Vodošek. Bogato scenografijo je izdelala Gordana Gašperin, poklicna kostumografinja mariborskega gledališča. Program je potekal ob spremljavi priložnostnega 20 članskega orkestra, kateremu je dirigiral Tadej Kušar, ki na šoli poučuje glasbo in vodi Mešani mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije A. M. Slomška.

VEČ O DOGODKU:
- "Pismo Slomšku", nagovor dr. Ivana Štuheca (.pdf)
- nagovor mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja (.pdf)
- Album fotografij (fotoalbum) - foto Sandi Vaupotič
- Povezava na domačo spletno stran Škofijske gimnazije (www.skofijska.si)

Igor Vojinovič
Urad za odnose z javnostmi

Silva Belšak
Gimnazija A. M. Slomška