Vsem obiskovalcem naših spletnih strani naj velja iskren božični pozdrav! Božič je za vse kristjane, se pravi za katoličane, pravoslavne, protestante in evangeličane, praznik Kristusovega rojstva. Natančno leto Kristusovega rojstva sicer ni znano, a je vendar tako veliki dogodek, da se je štetje let znova začelo prav z njegovim rojstvom, tudi v državah, kjer krščanstvo ni živo, ali je v manjšini. -  Za tiste, ki niso kristjani, pa je božič praznik miru, družinske povezanosti, človečnosti, praznik kulture in prijateljstva. Vse to tudi kristjani sprejemamo, poudarjamo in živimo, vendar se zavedamo, da je treba iti globlje. Osrednja vsebina božičnega praznika je: Kristus, Božji Sin se je učlovečil, v Betlehemu se je rodil kot človek; tako je prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil. Zato je božič za kristjane praznik hvaležnosti. To izražajo razsvetljena božična drevesa, jaslice v cerkvah, domovih in na javnih prostorih, predvsem pa trojno slovesno praznično bogoslužje. Prvo, opolnoči ali polnočnica z angelovim sporočilom: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2, 10 – 12). Drugo bogoslužje je v zgodnjih jutranjih urah s sporočilom betlehemskih pastirjev, ki so našli v Betlehemu »Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli, --- kakor jim je bilo rečeno« (Lk 2, 16.20). In končno je še tretje dopoldansko praznično bogoslužje z verskim, globoko teološkim sporočilom, da je betlehemsko dete Božja Beseda, se pravi Božji Sin, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga, sicer rojen kot človek, a je v resnici neustvarjen, in da je zaradi nas ljudi in našega zveličanja prišel iz nebes … Prav zato je božični praznik praznik hvaležnosti. Božič pa je za nas kristjane, pa tudi za vse druge praznik miru. Božični evangelij nam poroča, da so ob Kristusovem rojstvu angeli oznanjali mir ljudem na zemlji: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2, 14). Zato se na božič spominjamo vseh tistih po svetu, ki trpijo zaradi vojne.  Mir je Božji dar, ki ga prinaša Kristus s svojim rojstvom v Betlehemu in s svojim vstajenjem na veliko noč. Vendar ni le Božji dar, marveč tudi človekova naloga. Ne gre samo za željo ali hrepenenje po miru, gre za naše dejavno prizadevanje in sodelovanje, da bi mir uresničili. Najprej gre za mir srca ali mirno vest, ki je sad urejenega človekovega notranjega življenja. Tak mir prihaja iz miru s pravičnim, svetim in usmiljenim Bogom. Ta notranji mir z Bogom pa se nadaljuje v miru med ljudmi, v družini, med sosedi, na delovnih mestih, v civilni družbi, med narodi, na svetu. Kjer koli so ljudje pripravljeni drug drugemu odpustiti, drug drugega prositi za odpuščanje in se spraviti med seboj, tam delajo za mir, tam se uresničuje božični mir, tam je božični praznik. Malokateri praznik nas tako poveže med seboj kot božič, bodisi v družinskem krogu, ali s prijatelji, sorodniki, pa tudi z našimi rojaki po svetu. Seveda bo za veliko ljudi praznovanje božičnega praznika le nekaj zunanjega in najbrž za notranji mir ne bo veliko priložnosti in časa. V adventu so bila naša mesta razsvetljena, kakor da se vsi pripravljajo na božične praznike. Vendar je pri tem veliko zunanjosti, saj mnogi niti ne vedo, kaj je advent, kaj je božič ali božično praznovanje. Za mnoge ljudi je predbožični čas čas za nakupovanje daril. Prav je, da mislimo tudi na to, da drug drugega obdarimo in razveselimo vsaj s skromnim darom. S tem izpovedujemo, da smo vsi obdarjeni od Boga. Ne smemo prezreti, da je Kristus Odrešenik največji dar, s katerim je Bog obdaril ves svet, vse ljudi in vsakega posebej. Za vse se je rodil, da bi vse odrešil. Vsem, ki ste obiskali naše spletne strani, vašim domačim, posebej še bolnikom, ostarelim, osamljenim po domovih, bolnišnicah in kakor koli trpečim, želim: Blagoslovljene in vesele božične praznike. Voščilo namenjam tudi našim rojakom po svetu, naj jih božični prazniki utrdijo v medsebojni povezanosti in zvestobi domovini, Bogu in Cerkvi. Novorojeni Odrešenik naj vse spremlja v novem letu 2009, da bo srečno, zdravo in polno upanja. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof metropolit